Blog

ČLOVEK V ISKANJU SOČLOVEKA

ČLOVEK V ISKANJU SOČLOVEKA

Gre za eno najpogostejših tem, ki jo srečujem ob kavi, na tarot svetovanjih in osebnih obravnavah. Tako sem se odločila, da spontano delim sledeči zapis, nagovor človeka v iskanju bližnjega.

Človek, namenjeno je tebi, ki vsak dan vstaneš iz postelje 10 minut pred odhodom v službo, ki že na vse zgodaj, ko bi lahko tvoje telo nežno počasi prebudil in si izrekel vspodbudno misel, begaš v ihti, v mislih pa imaš le ali boš zamudil ali ne in očitek dneva, le zakaj se nisi od doma odpravil prej, le zakaj ti ni uspelo to in ono. V službi vsakodnevno iščeš potrditve nadrejenega in upaš, da bo opazil, kar pričakuješ od njega, torej da bi bil viden in slišan in sprejet in ljubljen, to je nekaj, kar se ti ljubi človek vleče že od otroštva, v drugih iščeš tisto, kar ti starš ni bil zmožen dati, saj tudi njegove potrebe niso bile videne in ti tega ni bil zmožen dati. Ko prideš domov, pogledaš obvestilo, spet zavrneš vabilo druženja, saj si že obupal, da bi tam lahko srečal nekoga, ki bi ti dal tisto, po čemer hlepiš, ljubezen pa enačiš z instant romantiziranimi občutki, ki te zadanejo, kot opij in imaš občutek, da ti brez tega živeti ni. Vselej pa se tu in tam dogodi, da te nekdo ogovori, na nek način ti po dolgem času pozornost vendarle prija, po drugi strani pa se ti hipoma odvrti film, kako še nisi nared, kako bi moral več zaslužiti, kako bi moral imeti lepšo postavo, kako še nisi po teh in onih merilih, saj si navajen živeti življenje osamljenega volka med štirimi stenami, na koncu se vse skupaj dopolni z občutkovnim prepričanjem nisem dovolj dober in bog ne daj, da bi me pa nekaj ponovno tako prizadelo, kot me je do sedaj.

Tako si Človek ti priča instant odnosom tekom časa, ki beži, predajaš se instant užitkom vseh vrst, da bi se potlačil in ponovno ignoriral tisto, kar pride na vsake toliko na površje. Lahko pa se Človek ti opogumiš in daš možnost osebi ali pa situaciji, ki te sicer sili iz cone udobja, je popolnoma nekaj drugega kar si kadarkoli poznal, če tudi s prva morda sodimo drugače, nas le tako življenje lahko preseneti. Deluj iz trenutka tu in zdaj, za trenutek se ustavi, morda presenetiš samega sebe.

TAROT SVETOVANJE

Gre za obliko svetovanja, kjer se prek slikovnega gradiva razkrije simbolika sporočilnosti, glede na izbrano tematiko, ki vas zanima in se najpogosteje dotika medosebnih odnosov, posla, boljšega počutja.

DRAGI STARŠ, MALO VZPODBUDE NE ŠKODI

DRAGI STARŠ, MALO VZPODBUDE NE ŠKODI

Biti starš je lepo, kljub vsemu pa velika preizkušnja na poti samospoznavanja, saj vam dušice niso podobne zgolj po videzu, ampak marsikaj kar še ni ozaveščeno prenesejo nase, tako tiste manj prijetne vragolije kot tudi potenciale, ki čakajo na tistega, ki jih bo uspel uresničiti.

Vem, dnevno ste večkrat na tapeti, v šoli, službi ali pa znotraj družine, na dnevni bazi imate občutek kaj vse bi morali, a še niste. Dober starš si samo, če…, pri nas pa delamo drugače, joj, naš je pa tako priden … itd. Ko človek sploh več ne ve pri čem je in kaj bi bilo potrebno še narediti, da bi bil ta čudoviti svet še bolj popoln. Krivite se za vsako napako in padec, ki ga otrok izkusi, včasih bi radi še dihali namesto njega, da se le ne bo tako mučil. Vidite ga, ko je srečen, ko mu uspeva in zraven ste ko doživlja huda razočaranja. Pred očmi imate le eno, da bo Moj otrok vselej varen, srečen in da bo dobil vse kar rabi.

Pomembno pa se je zavedati, da otrok nima slabega starša, ampak točno takšnega kakršnega rabi za svoje najbolj optimalno izkustvo in ozaveščanje. Otrok ni naša last, ampak je svoja unikatna duša, ki smo ji pomagali na ta svet, da izkuša in se uči. Verjamem pa tudi, da se vsak starš potrudi toliko, kolikor se le lahko po svojih zmožnostih.

Ne pozabite, da je otrok tudi vaše ogledalo in tudi vam pritiska na tiste gumbe, ki še niso povsem ozaveščeni. Otrok je tudi posameznik s svojimi interesi in potenciali, ki se lahko pogosto razlikujejo od tega, kar si starši želijo in zahtevajo od otroka. Želim izpostaviti, da je rek Jaz najbolje vem zate, ker sem tvoj starš, pogosto pri otroku povzroči frustracijo, saj mu s tem starš da občutek, da otrokove odločitve niso dovolj varne in dovolj pametne, s tem pa vnesete strah pred tem, da bi se lahko otrok svobodno odločal sam zase v prihodnje, četudi mu kdaj pa kdaj ne uspe. Poraz ni nekaj česar bi se morali bati in kot starši na vsak način otroka ščititi pred njim. Ravno nasprotno, s porazi se otrok navadi nelagodja in dobi znanje in samozavest, kako popraviti poraz, ki je na koncu koncev zanj potem zgolj lekcija, ne pa konec sveta. Kar te ne ubije, te namreč ojača.

Malo v razmislek, vse dobro.

KARMIČNA DIAGNOSTIKA

To področje bi opisala kot enega od alternativnih terapevtskih pristopov, ki pomaga izboljšati
kvaliteto življenja. Prav vsak izmed nas gre v življenju skozi izkušnje, ki so zanj velikokrat travmatične,
boleče in jih spremljajo težavna občutja, kot so strah, jeza, žalost, zavist in podobno. Večina ljudi vse
skupaj raje ignorira in se odloči, da jim ni mar, da bi kaj v življenju spreminjali, čemu potreba po
spreminjanju, bi marsikdo vprašal.

PRTLJAGA NI SAMO DEL POTOVANJ V EKSOTIČNE KRAJE

PRTLJAGA NI SAMO DEL POTOVANJ V EKSOTIČNE KRAJE

Svet v katerem živimo se večinoma na vsakodnevni ravni osredotoča zgolj na zemeljski aspekt življenja, torej na čutila kot so vid, okus, sluh, vonj, torej kar obsega tisto, česar se lahko oprimemo, okusimo, vonjamo in slišimo.

Se vam ne zdi, da v zgodbi večnega materializma manjka tisto nekaj, kar bi lahko poimenovali duša, da nismo samo prazne vreče v oklepih, ampak da se okoli nas ali se tega zavedamo ali ne, dogaja še marsikaj, bi dopustili možnost, da smo tudi subtilna energijska bitja, kar bi lažje opisali s čakrami (energijskimi centri), ki vplivajo na nas, tako na naše zdravje in počutje.

Na svet pa seveda nismo prišli prazni, ampak ima vsak od nas tudi prtljago, s katero pa lahko nekaj naredimo, če znamo preveriti za kakšno vrsto prtljage gre, kje nas le ta podpre in je koristna, kot tudi kje nas ovira in je za nas pretežka. Globoko v sebi vemo, da bi lahko prehodili vso pot do cilja, pa se, kar je povsem človeško, vmes ustavljamo, si vzamemo potrebno pavzo in gremo spet naprej. Življenje nam tako nameni ovire, za katere veliko ljudi pravi joj, spet ti problemi in drama, vendar nam ravno težavne situacije želijo prikazati, kje je za nas tovor še pretežak, česa v resnici ne potrebujemo več, pa naj bo to emocionalno ali materialno. Ja, lahko se odločimo, da kakšno prtljago več spustimo, se zanjo zahvalimo in naprej odpotujemo bolj lahkotno. Kajti več prtljage, ko nosimo s seboj v obliki zamer, jeze, zavisti in prepričanj, da nismo dovolj, da želimo imeti samo mi prav in da je samo naše delovanje tisto pravo, več bolečine in težjih situacij si privabimo na pot.

Ko se enkrat odločimo in spustimo zamere, spustimo da vedno moramo, kot drugi zahtevajo od nas, ko sprejmemo dejstvo, da ni moč prisiliti drugih v spremembe, da bi se sami bolje počutili in da lahko uravnamo in osvobodimo zgolj tisto kar čutimo v sebi, se nam pričnejo odpirati drugačne priložnosti, boljše počutje, lahkotnejše telo in manj obremenjevanja v strahu kaj bo jutri.

Ustavi se, nameni si nekaj minut, zapri oči in zadihaj, opazuj kaj ti sporočajo občutki tu in sedaj, v stanju praznine si najbolj odprt za rešitve in nove ideje. Povsem normalno je, da ti vmes privihrajo misli, ki pa jih lahko zgolj opazuješ in pustiš, da odvihrajo naprej. To je pot ozaveščanja, vse kar potrebuješ pa je že v tebi in čaka nate, da nameniš pozornost.